V sredo, 25. 9. 2019, je bil s strani društva organiziran izlet vseh prostovoljcev, ki so kakorkoli bili udeleženi pri pripravi na srečanje upokojencev gorenjske regije za v četrtek šestega junija
letos.

Iz našega mesta smo krenili ob 7.uri zjutraj proti Sevnici rojstnemu kraju Melanije Trump rojene Knavs. Pot je bila malo daljša, saj je jutranji promet zgoščen in tako smo si počasi ogledovali pot proti avtocesti. Po prispetju v Sevnico smo se podali dalje proti Lončarjevemu dolu na ekološko kmetijo "Gnidica". Nahaja se na levem bregu Save in Blanco, natančneje v Lončarjevem dolu. Na njej živijo in kmetujejo že tri generacije. Glavna dejavnost sta konjereja in prašičjereja, najbolj pa so poznani po prašičih pasme mangulica. Vse leto se pasejo po okoliških pašnikih, ki so ograjeni.

Poleg predelave mesa na tradicionalen način se ukvarjajo tudi s peko kruha, potic, testenin in ostalih pekovskih izdelkov v krušni peči na drva. Zelo prijazna gostitelja g. Jože in ga. Branka Gnidica sta nas sprejela, nam razkazala nekaj prostorov, nas seznanila z vsemi podrobnostmi in seveda so nas dodobra nasitili. Tudi žejni nismo bili.

Kar hitro je tekel čas, ki nas je že priganjal, da se moramo odpraviti dalje proti Litiji, kjer smo bili dogovorjeni za ogled rudnika Sitarjevec. Litija je eno najstarejših rudarskih mest pri nas, saj vedenje o izkoriščanju rude na tem prostoru sega že štiri tisoč let nazaj. Kasneje so tu rudali Kelti in Rimljani, pisni viri pa rudnik Sitarjevec omenjajo že v 16.stoletju. Rudnik sodi med večja in zelo bogata nahajališča v Sloveniji. Kopali so svinčevo in živosrebrno rudo, nekaj pa tudi cinkove, bakrove, železove in baritne rude. V njem so našli tudi več kot 60-vrst mineralov. Rudnik je za oglede ponovno odprt od 31.12.2017 leta dalje. Seveda ni odprt še v celoti, saj v njem še potekajo dela za odprtje nadaljnih rovov.

V mestnem muzeju Litija smo si pod strokovnim vodstvom ogledali stalne muzejske zbirke, ki pričajo o pestri zgodovini rudarskega, železniškega in rečnega prometa. Zbirka o rečnem prometu na reki Savi je edina tovrstna v Sloveniji. Ogledali smo si tudi videoprojekcijo o zgodovini plovbe po reki Savi. Kustosinja, ki nas je sprejela in nas vodila po muzeju, nam je zelo izčrpno in duhovito predstavila in odgovorila na naša vprašanja o vsem, kar smo videli in slišali.

Ogled muzeja je bil zelo zanimiv in obširen, tako da smo tudi od tu odnesli kar nekaj novega iz naše zgodovine oziroma zgodovine mesta Litije. Po vseh teh ogledih pa so nam želodčki že naznanjali, da se bo potrebno malo najesti po tako napornem in učnem dnevu. Pot nas je peljala v Prevoje pri Moravčah v gostilno "Pri Gašperju", kjer smo si privoščili zelo dobro kosilo, malo poklepetali, se odžejali in že je prišel čas, da se vkrcamo v avtobus, se poslovimo in se popeljemo proti domu.

PREŽIVELI SMO KLJUB NE PREVEČ SONČNEMU VREMENU ČUDOVITI DAN.

VŠ