Katarini Zore in Francu Uršiču, ki sta v letošnjem letu napolnila častitljivih 100 let, je voščil tudi kamniški župan.

Župan Matej Slapar, predsednik Društva upokojencev Kamnik Miha Resnik ter predstavnica kamniških upokojencev Valerija Štupar so v četrtek, 28. novembra 2024, obiskali dva kamniška stoletnika, Katarino Zore in Francija Uršiča, ter jima čestitali ob visokem jubileju. V Domu starejših občanov Kamnik so pisani baloni pred vrati sob napovedovali, kje praznujeta kamniška stoletnika.

Franci Uršič je vozil do 92. leta in bil 1359-krat na Kamniškem vrhu

Najprej so župan in predstavnika Društva upokojencev Kamnik, katera člana sta tudi slavljenca, obiskali Franca Uršiča, doma iz Godiča, ki je 15. novembra 2024 praznoval izjemnih 100 let. Ko so mu vsi prisotni, tudi hčerki Milenka in Ida, zapeli zdravljico ‘Kolkor kapljic, tolko let’, je tudi Franc zapel z njimi in nazdravil s penino stotemu rojstnemu dnevu.

Franci se je izučil za trgovca (kot Rodičev vajenec je videl, kako so mu Nemci leta 1942 obesili krstnega botra pred staro pošto v Kamniku) in se po vojni izpopolnjeval do srednje šole. Upokojil se je kot tržni inšpektor (18 let) leta 1980 na Občini Kamnik.

Med vojno, januarja 1943, je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko, od koder je s pomočjo zaveznikov prišel v Split in s Peto prekmorsko brigado ter po hudih bojih v osvobojeno Ljubljano, 9. maja 1945. V Peti prekmorski brigadi je imel več prijateljev: Jožeta Šmita (pesnik), Rada Bordona (pesnik, pisatelj), več domačinov in bork in borcev iz vse Slovenije, ki so se srečevali v Celju. Žal so vsi pokojni.

Poročil se je 29. aprila 1951 v Kamniku, cerkveno v Zgornjih Stranjah, od koder je žena Veri Uršič, rojena Štirn. Tudi ona je bila občinska uslužbenka, nato pa odšla v pokoj z Oddelka za družbeno politične organizacije. Med vojno je bila z družino izseljena. Poročena sta še danes. Imata dve hčerki: Milenko in Ido, pet vnukov in osem pravnukov. V Dom starejših občanov Kamnik je Franci prišel po drugi poškodbi kolka, 10. avgusta 2022.

Izpit za motor je naredil leta 1952, za avto leta 1958 in si kupil prvega rabljenega fička. Vozil je do 92. leta. V pokoju je čebelaril, delal na vrtu, hodil v planine, zelo veliko s kamniškimi planinci iz OŠ Stranje, nato s prijatelji na Kamniški vrh, kjer je bil 1359-krat. Dva prijatelja s teh pohodov, Vid in Janez, ga še vedno obiščeta.

Dolga leta je bil predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Kamniška Bistrica Godič – po njegovi zaslugi stoji nov spomenik v Stranjah, spominsko znamenje pri Dobovšku, na Okroglem, v Slevem in obeležje v partizanski bolnici Bela. Organiziral je spominske pohode ob krajevnem prazniku, 9. junija. Izdal je tudi brošuro in spominske značke za udeležence.

Njegovo vodilo in vzgoja sta bila, da moraš vse zapisati, dokumente shraniti, vse delati po predpisih in zakonodaji, moraš biti pošten in imeti čisto vest.

Zdaj mu je čas vzel spomine, žena, hčerki, vnuki in pravnuki ga razveseljujejo z obiski in mu lajšajo tegobe let. V svojem življenju je prejel več priznanj, tudi medaljo za hrabrost, medaljo za zasluge za narod in srebrni znak sindikata.

Katarina Zore: »Nikoli se ne postarajte v glavi.«

Zelo se je obiskovalcev razveselila tudi druga slavljenka, Katarina Zore, ki je sicer priznala, da je stara: »A malo pameti še imam, saj sem ‘rastla na prepihu’«, je v smehu dejala, in se zahvalila za obisk, osrečile so jo rože, ki bodo šle v vazo in na mizo, da jih bo lahko občudovala.

Katarina se je rodila na Golicah, 18. novembra 1924. Z družino, bilo je devet otrok, so živeli v majhni hiški pod Kozjakom, težko so se preživljali, tudi zato, ker je pri letu in pol izgubila mamo. Dejala je, da je njena generacija res dala veliko skozi, pred vojno je bila strašna kriza, nato vojna, kasneje pa se je veliko delalo, a kot je dodala: »Delo prav nič ne škodi, tudi če si po njem malce utrujen!«

Stoletnica je skupaj z obiskovalci obujala spomine na pokojnega moža Nandeta, na otroško sankanje na preprosti leseni deski, 2. svetovno vojno …

Poudarila je, da je najbolj pomembno pri človeku njegovo zdravje, potem je tudi volja do življenja: »V glavi se ne smete postarati, bodite mladi v srcu, na leta pozabite,« je svetovala prisotnim. Kljub stotim letom se po hodniku še lahko malce sprehodi s hojco, ure pa si krajša tudi s pogovori z Rezko, njeno prijateljico iz doma.

Besedilo in fotografije: Občina Kamnik